-
1 love
1. noun1) (a feeling of great fondness or enthusiasm for a person or thing: She has a great love of music; her love for her children.) ljubezen2) (strong attachment with sexual attraction: They are in love with one another.) ljubezen3) (a person or thing that is thought of with (great) fondness (used also as a term of affection): Ballet is the love of her life; Goodbye, love!) ljubezen, strast4) (a score of nothing in tennis: The present score is fifteen love (written 15-0).) nič2. verb1) (to be (very) fond of: She loves her children dearly.) ljubiti2) (to take pleasure in: They both love dancing.) ljubiti•- lovable- lovely
- loveliness
- lover
- loving
- lovingly
- love affair
- love-letter
- lovesick
- fall in love with
- fall in love
- for love or money
- make love
- there's no love lost between them* * *I [ləv]nounljubezen (of, for, to, towards za); ljubica, ljubček; colloquially ljubka stvar; sport brez zadetka, brez golafor love — za šalo, zastonj, iz ljubezninot for love or money — za nič na svetu, za noben denarto make love to — dvoriti, ljubimkati, spolno občevatilove in a cottage — poroka iz ljubezni, poroka brez denarjasport love all — brez zadetkaII [ləv]1.transitive verbljubiti, rad imeti;2.intransitive verbljubiti, biti zaljubljenlove me, love my dog — če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijateljeLord love you! — za božjo voljo! (presenečenje)to love to do s.th. — zelo rad kaj delati -
2 be in
(to be in or get into trouble.) biti v škripcih* * *intransitive verb biti znotraj, biti doma; biti v ječi; ujeti se v zanko; biti oblečen v kaj; priti pravočasno; dospeti (pošta)be in for — pričakovati, nadejati se; vedeti; lotiti se česa; slabo naleteti -
3 smite
I [smáit]nouncolloquially močan (težak, hud) udarecII [smáit]1.transitive verbnapasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati; obsolete zadati težak udarec (komu), obsolete pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti; figuratively zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran);2.intransitive verbudarjati, deliti udarce (često smite out); boletito smite s.o. dead — ubiti kogato smite s.o.'s head off — odbiti komu glavoto smite s.o. hip and thigh figuratively popolnoma potolči kogahe was smitten with her beauty — njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)to be smitten with — biti udarjen, biti zaljubljen v -
4 strike up
1) (to begin to play a tune etc: The band struck up (with) `The Red Flag'.) zaigrati2) (to begin (a friendship, conversation etc): He struck up an acquaintance with a girl on the train.) skleniti, začeti* * *intransitive verb & transitive verbskleniti (prijateljstvo, zvezo); music zapeti, zaigratito be struck up with American biti očaran (fasciniran, prevzet, zanesen) odto be struck up on — biti zaljubljen, zatreskan v -
5 sweet
[swi:t] 1. adjective1) (tasting like sugar; not sour, salty or bitter: as sweet as honey; Children eat too many sweet foods.) sladek2) (tasting fresh and pleasant: young, sweet vegetables.) svež3) ((of smells) pleasant or fragrant: the sweet smell of flowers.) prijeten4) ((of sounds) agreeable or delightful to hear: the sweet song of the nightingale.) mil5) (attractive or charming: What a sweet little baby!; a sweet face/smile; You look sweet in that dress.) ljubek6) (kindly and agreeable: She's a sweet girl; The child has a sweet nature.) prijazen2. noun1) ((American candy) a small piece of sweet food eg chocolate, toffee etc: a packet of sweets; Have a sweet.) bonbon2) ((a dish or course of) sweet food near or at the end of a meal; (a) pudding or dessert: The waiter served the sweet.) sladek poobedek3) (dear; darling: Hallo, my sweet!) ljubček•- sweeten- sweetener
- sweetly
- sweetness
- sweetheart
- sweet potato
- sweet-smelling
- sweet-tempered* * *I [swi:t]1.adjective ( sweetly adverb)sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do); colloquially mil, dražesten, ljubek, sladek; colloquially gladek, miren, brez trudaat one's own sweet will — po svoji mili volji, po svoji glavia sweet one slang krepak udarecsweet breath — svež, prijeten duh (iz ust)a sweet tooth figuratively sladkosnednostsweet and twenty — "očarljiva dvajsetletnica"my sweet one! — moj ljubi!to be sweet on s.o. colloquially biti zaljubljen v koga, nor za komto have a sweet tooth figuratively biti sladkosnedento keep s.o. sweet — dobro se razumeti (shajati) s kom;2.adverb to smell sweet — blago dišatiII [swi:t]nounkar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino; figuratively sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica -
6 enamour
American enamor [inaemə]transitive verb očarati, vzbuditi ljubezen, navdušiti -
7 nut
1) (a fruit consisting of a single seed in a hard shell: a hazel-nut; a walnut.) oreh2) (a small round piece of metal with a hole through it, for screwing on the end of a bolt to hold pieces of wood, metal etc together: a nut and bolt.) matica vijaka•- nutty- nutcracker
- nutshell
- in a nutshell* * *I [nət]nounbotany oreh, lešniktechnical matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico; economy plural kockovec (premog); figuratively trd oreh; slang glava, buča; slang gizdalin; slang plural nor; slang to be nuts — biti nor, biti neumenslang to be nuts to ( —ali for) — noro komu ugajati, biti užitek za kogaslang to be (dead) nuts on — biti nor na kaj, biti noro zaljubljenslang not for nuts — sploh ne, nikakorslang to go nuts — priti ob pamet, ponoretislang to drive s.o. nuts — spraviti koga ob pametslang off one's nut — ob pamet, norfiguratively a hard nut to crack — trd oreha tough nut — svojeglavec, trda bučaII [nət]intransitive verbnabirati orehe (lešnike) -
8 stick
I [stik] past tense, past participle - stuck; verb1) (to push (something sharp or pointed) into or through something: She stuck a pin through the papers to hold them together; Stop sticking your elbow into me!) zabosti2) ((of something pointed) to be pushed into or through something: Two arrows were sticking in his back.) zadreti3) (to fasten or be fastened (by glue, gum etc): He licked the flap of the envelope and stuck it down; These labels don't stick very well; He stuck (the broken pieces of) the vase together again; His brothers used to call him Bonzo and the name has stuck.) nalepiti4) (to (cause to) become fixed and unable to move or progress: The car stuck in the mud; The cupboard door has stuck; I'll help you with your arithmetic if you're stuck.) zatakniti (se)•- sticker- sticky
- stickily
- stickiness
- sticking-plaster
- stick-in-the-mud
- come to a sticky end
- stick at
- stick by
- stick it out
- stick out
- stick one's neck out
- stick to/with
- stick together
- stick up for II [stik] noun1) (a branch or twig from a tree: They were sent to find sticks for firewood.) veja2) (a long thin piece of wood etc shaped for a special purpose: She always walks with a stick nowadays; a walking-stick / hockey-stick; a drumstick.) palica3) (a long piece: a stick of rhubarb.) steblo•- get hold of the wrong end of the stick- get the wrong end of the stick* * *I [stik]1.nounpalica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen; music dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade); nautical jocosely jambor; printing vrstičnik; slang revolver; plural protje, šibje, polena (kot kurivo); figuratively colloquially dolgočasnež, sitnež; British English slang lomilno orodje, lomilkain a cleft stick — v precepu, v škripcihany stick to beat a dog figuratively pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstevthe big stick American slang politika grožnje z vojno drugi državias cross as two sticks figuratively pasje slabe voljegold stick — zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikahsword stick — votla palica, v kateri je bodalothe wrong end of the stick figuratively neugoden položaj; popačeno poročiloto be beaten with one's own stick — biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopatito be in a cleft stick — biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položajuit is easy to find a stick to beat a dog figuratively lahko je najti pretvezoto cut one's stick slang popihati jo, oditito get hold of the wrong end of the stick figuratively napačno (kaj) razumetihe wants the stick figuratively on potrebuje palico (batine);2.transitive verbpodpreti (rastlino) s palico; printing (po)staviti črkeII [stik]nounzabod, vbod, sunek; mirovanje, obtičanje; vzrok zaviranja, odlašanja; adhezija; lepljiva snovIII [stik]1.transitive verbprebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti ( out of iz); natakniti (čepico) (on, to na); naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na); zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem; colloquially vreči pri izpitu; figuratively spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu); slang prevarati, oslepariti; slang prenesti, vzdržati;2.intransitive verbtičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti ( out of iz); (pri)lepiti se (on, to na, za); zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa); obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figuratively); zagaziti; čvrsto sedeti (na konju); colloquially osta(ja)ti, vztrajati ( at to pri), držati se (to česa), ostati zvest (by komu, čemu); ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)stuck to American slang zaljubljen, zateleban vstuck up slang zmeden, zbeganto stick at — ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se obhe sticks at nothing — on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadržito stick bills — lepiti lepake, plakate, plakatiratistick no bills! — plakatiranje prepovedano!to stick to one's guns figuratively ostati zvest čemu, ne prelomiti besedeto stick it slang vzdržati, vztrajatito stick to it — oprijeti se, ne popustitito stick a knife into s.o.'s back — zasaditi komu nož v hrbeta man who will stick at nothing figuratively človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavisome money stuck to his fingers figuratively poneveril je nekaj denarjato stick to the point — ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmetait sticks in my throat — obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figuratively ne morem zaupatiif you throw mud enough, some of it will stick — če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjemto stick to his word — držati (svojo) besedo; -
9 over
['əuvə] 1. preposition1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek4) (across: You find people like him all over the world.) po5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času2. adverb1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)3) (across: He went over and spoke to them.)4) (downwards: He fell over.)5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)3. adjective(finished: The affair is over now.) nad4. noun((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov5. as part of a word1) (too (much), as in overdo.)2) (in a higher position, as in overhead.)3) (covering, as in overcoat.)4) (down from an upright position, as in overturn.)5) (completely, as in overcome.)•- over all
- over and done with* * *I [óuvə]adjectivezgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)II [óuvə]adverb1.preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);2.figurativelyna drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);3.sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);4.tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);5.(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);6.znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);7.pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);8.mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);razno: over again — še enkrat, znovaover and above — vrhu tega, skrajno, prevečall over — povsod, popolnoma, končanslang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)colloquially to get s.th. over with — končati kajeconomy carried over — prenosIII [óuvə]preposition1.čez ( a bridge over the river);2.pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);3.po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);4.onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);5.pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);6.nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);7.več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);8.(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujočover the top — ne glede na kaj, brez ozira na kajover the way — nasproti, na drugi straniover one's head — nerazumljiv, pretežekIV [óuvə]noundodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket) -
10 dote
[dəut]- dote on* * *[dout]intransitive verbčenčati, biti otročjito dote on s.o. — biti noro zaljubljen v koga -
11 spoon
[spu:n] 1. noun1) (an instrument shaped like a shallow bowl with a handle for lifting food (especially soup or pudding) to the mouth, or for stirring tea, coffee etc: a teaspoon/soup-spoon.) žlica2) (a spoonful.) polna žlica2. verb(to lift or scoop up with a spoon: She spooned food into the baby's mouth.) zajemati z žlico- spoonful- spoon-feed* * *I [spu:n]nounžlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf; (= spoon bait) blestivka; colloquially bedak, tepec; American slang zaljubljenecegg-and-spoon race — tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žliciwooden spoon history lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematiketo be spoons on s.o. American biti zateleban v koga, noreti za komto be born with a silver spoon in one's mouth figuratively roditi se kot bogatašhe must have a long spoon that sups with the devil — nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bostiII [spu:n]transitive verbzaje(ma)ti z žlico (navadno out, up); žličasto izdolbsti; intransitive verb loviti ribe z blestivko; slang biti zateleban (zaljubljen) -
12 bitten
[bítn]past participleod biteonce bitten twice shy — kdor se opeče, je drugič previdenbitten with — navdušen za, ves nor na, zaljubljen v -
13 cross
[kros] I adjective(angry: I get very cross when I lose something.) jezen- crosslyII 1. plural - crosses; noun1) (a symbol formed by two lines placed across each other, eg + or x.) križ2) (two wooden beams placed thus (+), on which Christ was nailed.) križ3) (the symbol of the Christian religion.) križ4) (a lasting cause of suffering etc: Your rheumatism is a cross you will have to bear.) križ5) (the result of breeding two varieties of animal or plant: This dog is a cross between an alsatian and a labrador.) križanec6) (a monument in the shape of a cross.) križ7) (any of several types of medal given for bravery etc: the Victoria Cross.) križec2. verb1) (to go from one side to the other: Let's cross (the street); This road crosses the swamp.) prečkati2) ((negative uncross) to place (two things) across each other: He sat down and crossed his legs.) (pre)križati3) (to go or be placed across (each other): The roads cross in the centre of town.) križati se4) (to meet and pass: Our letters must have crossed in the post.) križati se5) (to put a line across: Cross your `t's'.) prečrtati6) (to make (a cheque or postal order) payable only through a bank by drawing two parallel lines across it.) barirati7) (to breed (something) from two different varieties: I've crossed two varieties of rose.) križati8) (to go against the wishes of: If you cross me, you'll regret it!) nasprotovati•- cross-- crossing
- crossbow
- cross-breed
- cross-bred
- crosscheck 3. noun(the act of crosschecking.) navzkrižno preverjanje- cross-country skiing
- cross-examine
- cross-examination
- cross-eyed
- cross-fire
- at cross-purposes
- cross-refer
- cross-reference
- crossroads
- cross-section
- crossword puzzle
- crossword
- cross one's fingers
- cross out* * *I [krɔs]nounkriž, križec; križanje; krščanstvo; biology križanec; figuratively trpljenje, težava, nesreča; slang prevara; slang ( between) kompromison the cross — prečno, počez; figuratively nepoštenoII [krɔs]adjectivepočezen, prečen; nasproten (veter); neugoden; colloquially siten, čemeren, slabe volje; ( with na) jezen, hud; slang nepošten; nepošteno pridobljenIII [krɔs]adverbpoprek, postrani; figuratively narobeIV [krɔs]1.transitive verbkrižati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati; figuratively preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja);2.intransitive verbpoprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati seto cross the palm — podkupiti, dati napitninofiguratively to dot the i's and cross the t's — jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na ito cross s.o.'s hand with a piece of money — stisniti komu denar v rokoto cross the path of s.o. — srečati koga; figuratively zastaviti komu pot -
14 fathom
1. noun(a measure of depth of water (6 feet or 1.8 metres): The water is 8 fathoms deep.) seženj2. verb(to understand (a mystery etc): I cannot fathom why she should have left home.) razumeti, misliti si* * *I [faeðeəm]nounmarine seženj (ca. 18ʌ cm); morska globinaII [faeðəm]transitive verb(iz)meriti globino; figuratively dognati -
15 spoony
[spú:ni]1.adjective slang ( spoonily adverb)bedast, neumen, prismojen; noro zaljubljen, zateleban (on v)to be spoony on — biti zateleban v;2.nounzaljubljenec, zatelebanec; bedak, tepec, naivnež -
16 sugar
['ʃuɡə] 1. noun(the sweet substance that is obtained from sugar-cane, or from the juice of certain other plants, and used in cooking and for sweetening tea, coffee etc: Do you take sugar in your coffee?) sladkor2. verb(to sweeten, cover or sprinkle with sugar.) sladkati- sugary- sugariness
- sugar-cane
- sugar-coated
- sugar-free
- sugar lump
- sugar tongs* * *I [šú:gə]nounsladkor; saharoza; plural vrste sladkorja; figuratively sladkost, ljubkost; figuratively dobrikave, nežne, prilizovalne besede, dobrikanje, laskanje, prilizovanje; osladitev; slang denar; sneg; ljubčekbrown sugar — samo enkrat rafiniran sl.castor sugar, powdered sugar — sladkor v prahucane sugar — sl. iz sladkornega trstacrystal sugar — kristalni sl.cube sugar, lump sugar — sl. v kockahfruit sugar — sadni sl., fruktozagrape sugar — grozdni sl., dekstroza, glukozaheavy sugar American slang mnogo, kup denarjaicing sugar, confectioner's sugar — sladkor v prahuraw sugar — nerafiniran sl.refined sugar — rafiniran sl.white sugar — prečiščen sl., rafinadato be sugar on s.o. figuratively biti do ušes zaljubljen v kogaII [šú:gə]1.transitive verbosladiti, sladkati; prevleči ali posuti s sladkorjem; figuratively osladiti; laskati, dobrikati se (komu); ublažiti, prekriti (kaj) s sladkimi besedami, prigovarjati (komu) s sladkimi besedami; American slang podkupitito sugar the pill — osladiti pilulo, figuratively neprijetno stvar napraviti privlačno;2.intransitive verbsladiti, kristalizirati; slang nemarno, leno, brez volje delati, zabušavati;3.interjection American colloquially (zaničljivo)pah!, (nestrpno) ah kaj!
См. также в других словарях:
zaljubíti se — in zaljúbiti se im se dov. (ȋ ū) 1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frčáti — ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frfráti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noréti — ím nedov., nôrel (ẹ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odljúbiti se — svrš. 〈prez. òdljūbīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. òdljūbljen〉 razg. prestati biti zaljubljen, opr. zaljubiti se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odljubiti — odljúbiti se svrš. <prez. òdljūbīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. òdljūbljen> DEFINICIJA razg. prestati biti zaljubljen, opr. zaljubiti ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. ljubiti … Hrvatski jezični portal
brenčáti — ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frléti — ím nedov. (ẹ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slép — a o prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika